30. oktober 2026 · 4 min branja
Organizatorji pogosto izberejo angleščino za skupni jezik dogodka in računajo, da bo občinstvo program lahko spremljalo. To je razumljivo, saj je izvedba v enem jeziku preprosta in poceni. A pogovarjati se v tujem jeziku in štirideset minut spremljati strokovno predavanje ni isto. Pogledali smo, kaj o tem pravijo raziskave.
Štirje od desetih odraslih se ne morejo pogovarjati v nobenem tujem jeziku
V Eurobarometru iz leta 2024 je 59 odstotkov odraslih v Evropski uniji navedlo, da se lahko pogovarjajo v vsaj enem tujem jeziku. Angleščino kot tuji jezik govori 47 odstotkov. To pomeni, da se približno štirje od desetih odraslih ne morejo pogovarjati v nobenem tujem jeziku.
Te številke temeljijo na samooceni anketirancev o tem, ali se lahko pogovarjajo v tujem jeziku. Spremljati predavanje s hitrim tempom, strokovnimi izrazi in slabšim zvokom v dvorani je precej težje kot pogovor ob kavi.
Težave imajo tudi tisti, ki dobro znajo angleško
Norveški raziskovalec Glenn Ole Hellekjær je 364 študentov na Norveškem in 47 v Nemčiji vprašal, kako dobro razumejo predavanja v angleščini v primerjavi s predavanji v svojem jeziku. Norveška je pri tem ena od držav z najboljšim znanjem angleščine na svetu.
Rezultat: 42 odstotkov norveških študentov je imelo določene težave s predavanji v angleščini, v svojem jeziku pa 24 odstotkov. Pri nemških študentih je bila razlika še večja: 72 odstotkov v primerjavi s 44 odstotki. Večina je povedala, da predmet v angleščini zahteva več dela kot v maternem jeziku: 63 odstotkov na Norveškem in 72 odstotkov v Nemčiji.
Najpogostejše težave so bile neznane besede, razlikovanje med pomeni podobnih besed in pisanje zapiskov med poslušanjem.
Meja je ena neznana beseda na dvajset besed
Jezikoslovci merijo, koliko besed v govoru mora poslušalec poznati, da razume vsebino. Raziskava, ki sta jo opravila van Zeeland in Schmitt, je pokazala, da je treba za dobro razumevanje poslušanega besedila poznati približno 95 odstotkov besed. Z drugimi besedami: neznana je lahko največ ena beseda od dvajsetih. Pri zahtevnejšem poslušanju Stæhr navaja tudi 98 odstotkov, torej eno neznano besedo od petdesetih.
Na strokovnem dogodku so prav poimenovanja, strokovni izrazi in kratice nosilci vsebine. Kdor jih ne pozna, ne izgubi le ene besede, ampak cel stavek.
Poslušanje v tujem jeziku je naporno
Raziskovalki Borghini in Hazan z Univerzitetnega kolidža v Londonu sta merili velikost zenic med poslušanjem stavkov v hrupu. Širjenje zenic je zanesljiv znak miselnega napora. Poslušalci, ki jim angleščina ni materni jezik, so se morali precej bolj naprezati kot materni govorci, tudi ko so razumeli enako število besed.
Na dogodku to pomeni utrujenost. Poslušalec morda dobro spremlja prvo predavanje, do konca tretjega pa mu vse več vsebine uide.
Razumevanje ni isto kot pomnjenje
Raziskovalca Vander Beken in Brysbaert z Univerze v Gentu sta študentom naročila, naj se učijo iz kratkih strokovnih besedil v maternem in drugem jeziku. Ko so morali prepoznati pravilne trditve, so bili rezultati enaki. Ko pa so morali sami povzeti, kaj so se naučili, je bil rezultat v drugem jeziku precej slabši.
Za organizatorja je to pomembna razlika. Občinstvo lahko prikimava in pravi, da je vse razumelo, a iz dvorane vseeno odnese manj, kot je govorec želel sporočiti.
Kaj to pomeni za Zahodni Balkan
Regija se dobro uvršča. Na indeksu znanja angleščine EF za leto 2025 je Hrvaška druga na svetu, Bosna in Hercegovina je na 21. mestu, Srbija pa na 25.
Vendar ta indeks zajema ljudi, ki so se sami odločili opraviti spletni preizkus angleščine, torej tiste, ki jim je angleščina že blizu. Občinstvo na konferenci je širše: starejši udeleženci, zaposleni v javnem sektorju in gostje iz držav, kjer je prvi tuji jezik nemščina, ruščina ali francoščina. Prav ti najredkeje povedo, da ne razumejo.
Kaj lahko stori organizator
- Ob prijavi vprašajte udeležence, v katerem jeziku želijo spremljati program.
- Govorce prosite, naj govorijo jasno in nekoliko počasneje ter ob prvi omembi kratice navedejo celotno poimenovanje.
- Ključne pojme in številke vključite v prosojnice.
- Ponudite tolmačenje v jezikih občinstva, ne le v angleščini.
- Poleg zvoka ponudite tudi podnapise za tiste, ki lažje spremljajo z branjem ali nimajo slušalk.
- Po dogodku udeležencem posredujte prepis, da lahko preverijo, kaj so zamudili.
Simultano je namenjen prav temu. Govorec govori v svojem jeziku, vsak poslušalec pa na svojem telefonu izbere jezik ter posluša tolmačenje ali bere podnapise. Organizator po dogodku prejme prepis v vseh jezikih. Oglejte si, kako deluje.
Viri
- Evropska komisija (2024). Eurobarometer: Europeans and their languages. education.ec.europa.eu
- Hellekjær, G. O. (2010). Lecture Comprehension in English-Medium Higher Education. Hermes, 45. tidsskrift.dk/her/article/view/97343
- van Zeeland, H. in Schmitt, N. (2013). Lexical coverage in L1 and L2 listening comprehension: The same or different from reading comprehension? Applied Linguistics, 34(4), str. 457 do 479. doi.org/10.1093/applin/ams074
- Stæhr, L. S. (2009). Vocabulary knowledge and advanced listening comprehension in English as a foreign language. Studies in Second Language Acquisition, 31(4), str. 577 do 607. doi.org/10.1017/S0272263109990039
- Borghini, G. in Hazan, V. (2018). Listening effort during sentence processing is increased for non-native listeners: A pupillometry study. Frontiers in Neuroscience, 12, 152. doi.org/10.3389/fnins.2018.00152
- Vander Beken, H. in Brysbaert, M. (2018). Studying texts in a second language: The importance of test type. Bilingualism: Language and Cognition, 21(5), str. 1062 do 1074. doi.org/10.1017/S1366728917000189
- EF Education First (2025). EF English Proficiency Index. ef.com/epi